nasvet pikapolonice
Od A do Ž o spanju dojenčkov

Dojenčkov spanec je področje, ki mu vsi novopečeni starši namenijo ogromno pozornosti. Prespana noč je cilj vsakega starša z dojenčkom, saj utrujenost nikomur ne dene prav dobro.

Ko postanemo starši, se nam začnejo porajati številna vprašanja, ki zadevajo spanec naših najmlajših. »Kako dolgo naj bi dojenček spal čez dan?«, »koliko počitkov potrebuje?«, »je že predolgo buden?« in najbolj pogosto vprašanje, »kdaj bo moj dojenček prespal celo noč?«.

Odgovori na zgornja vprašanja se od dojenčka do dojenčka razlikujejo in žal vam ne moremo pomagati z enotnim nasvetom, ki bo deloval pri vsaki družini. Kljub temu vam bo razumevanjem spalnih ciklov vašega dojenčka zagotovo pomagalo lažje preživeti težke dneve in dolge neprespane noči.

Spalni cikli so pri dojenčkih drugačni, kot pri odraslih

Čeprav bi bilo najbolj sanjsko, če bi dojenček zvečer zaspal in se zjutraj zbudil, temu ni tako in tudi ne more biti. Spalni cikli pri dojenčku so namreč drugačni, kot pri nas, odraslih.

Ko odrasli spimo, se izmenjujeta različni fazi spanja – REM faza ali faza aktivnega spanja ter globoki spanec. Spalni cikel pri odraslih traja približno 90-100 minut. Po koncu cikla, se lahko zbudimo (česar se pogosto ne spomnimo, ker tako hitro zaspimo nazaj) ali takoj nadaljujemo z novim ciklom.

Pri dojenčkih je drugače. Njihov spalni cikel je prav tako sestavljen iz dveh faz – aktivnega spanja in tihega, globokega spanja. V fazi aktivnega spanja preživijo kar 50% cikla, medtem ko odrasli le 20%. Nekje na polovici cikla, »padejo« v fazo tihega, globokega spanja, ko se njihovo dihanje in ritem srca umirita. To pa pomeni tudi, da se cikel bliža koncu, kar pomeni dvoje – ali se bo dojenček zbudil ali pa nadaljeval spanje z novim ciklom. Cikel pri dojenčkih traja približno 45-60 minut.

Dojenčki spijo veliko bolj lahkotno od odraslih. Ker večji del cikla prespijo v aktivni fazi, se lažje in hitreje zbudijo. 

Poleg tega še ne znajo povezovati spalnih ciklov. Tega se običajno naučijo med 6. in 12. mesecem starosti, zato se nikar ne tepite po glavi, če vaš dojenček pri le nekaj tednih še ne zmore prespati noči. Pri povezovanju spalnih ciklov jim lahko pomagamo starši.

Dojenčki so veliko bolj »lahkotni« pri spanju, kot odrasli. Ker večji del cikla prespijo v aktivni fazi, se lažje in hitreje zbudijo. Poleg tega še ne znajo povezovati spalnih ciklov. Tega se običajno naučijo med 6. in 12. mesecev, zato se nikar ne tepite po glavi, če vaš dojenček pri le nekaj tednih še ne zmore prespati noči. Jim pa pri povezovanju spalnih ciklov lahko pomagate tudi vi, starši.

Kakšna je vaša spalna rutina?

Dojenčki imajo radi rutino. To, da vejo kaj jih čaka, jih pomirja in jim daje občutek varnosti. Čeprav se vam bo prve tedne zdelo, da je rutina zadnja stvar, s katero bi se želeli ukvarjati, si boste z zgodnjim uvajanjem pravzaprav naredili veliko uslugo. Ni potrebno, da se že na začetku strogo držite ur in uvedete vse korake naenkrat. Svetujemo, da začnete počasi.

Rutina običajno zelo pozitivno vpliva na spanje dojenčkov, zato je priporočljivo, da jo začnete čim prej uvajati.

V prvih tednih, ko svojega dojenčka še spoznavate in se privajate na novo vlogo, lahko v večerno rutino uvedete:

  • kopanje,
  • nežne uspavanke,
  • uspavanje v zatemnjenem prostoru.

Pri rutinah je pomembno, da se jih resnično držite in jih dosledno izvajate vsak dan. Ko bo dojenček večji in boste pripravljeni na uvajanje daljše večerne rutine, jo lahko sestavite iz naslednjih korakov, ki jih po želji in potrebi med seboj tudi zamenjate:

  • kopanje,
  • previjanje,
  • oblačenje v pižamo,
  • masaža dojenčka,
  • nežne uspavanke ali beli šum,
  • hranjenje,
  • uspavanje.

Pomembno je, da vašo večerno rutino sestavljajo koraki, ki ustrezajo tako vam, kot tudi vašemu dojenčku. Če večerno kopanje dojenčka preveč navduši in potem težje zaspi, je morda smiselno dojenčka skopati zjutraj ali čez dan. Večerna rutina bo dojenčku in vam v veliko pomoč pri uspavanju in mirnem spancu, ki se bo slej, kot prej, razlezel do jutra.

Tudi dnevni počitki potrebujejo rutino

Rutino lahko uvedete tudi pri dnevnih počitkih. Nekaterim dojenčkom bo tako lažje razumeti, da je čas za spanec. Ni potrebno, da je rutina tako dolga, kot večerna. Dovolj je že nekaj korakov. Prostor, kjer bo dojenček počival, lahko nekoliko zatemnite, prižgete nežne uspavanke ali beli šum ter dojenčku v naročje položite ninico. Vse te korake bo hitro začel povezovati s spanjem in tako bodo tudi dnevna uspavanja postala nekoliko lažja.

Dojenčki potrebujejo veliko spanja

Res je, da dojenčki potrebujejo veliko spanja. V prvih tednih ali mesecih je spanec razdeljen v intervale po približno 3 ure. Postopoma se bodo začeli te intervali spanja spreminjati – čez dan bo dojenček več buden, ponoči pa bo začel spati daljše cikle. Seveda je pomembno, da se jih nauči povezovati, saj bo le tako lahko mirno spal več ur. No, v resnici se bo vmes zbudil, a ker bo znal povezovati cikle med seboj, bo sam zaspal nazaj in vi ne boste vedeli, da je bil buden.

Pri izbiri ure za dnevne počitke vam lahko pomaga, če veste, koliko časa dojenček zdrži buden. Mlajši dojenčki zdržijo kratek čas, s starostjo pa se tudi čas budnosti podaljšuje. Na začetku bo tako dojenček spal veliko bolj pogosto, kot kasneje. Za boljši občutek in lažjo orientacijo, vam prilagamo okvirno tabelo priporočenega časa, ki naj bi ga dojenček preživel buden in priporočeno število počitkov. Ne pozabite pa, da je pomembno, da svojega otroka opazujete in prepoznate znake utrujenosti, kot so zehanje, mencanje oči, razdražljivost, nezainteresiranost in jok.

Dojenčkova starost 0 - 5 mesecev 6 - 8 mesecev 9 - 12 mesecev
Število počitkov 4 ali 5 2 ali 3 2
Čas budnosti 1 ura 1.5 - 3 ure 2 - 4 ure

Spalne asociacije za boljši spanec vašega dojenčka

Spalne asociacije so tiste, ki pomagajo vašemu dojenčku, da lažje povezuje spalne cikle, hitreje in lažje zaspi ter ve, kdaj sledi počitek ali večerni spanec. To so dejanja, predmeti in koraki v večerni ali dnevni rutini, ki dojenčku nakazujejo na to, da se bliža spanec. Ker ve, kaj pričakovati, se lažje pomiri in potem tudi hitreje zaspi.

Spalne asociacije so lahko ninice, spalna vreča, beli šum ali nežne uspavanke, pogosto pa so spalne asociacije tudi duda ali hranjenje.

Če se sprašujete, zakaj se vaš dojenček ves čas zbuja, pomislite na to, kakšne so njegove spalne asociacije. Če vedno zaspi med hranjenjem, potem je hranjenje njegova spalna asociacija. Vsakič, ko se prebudi, bo tako potreboval dojko ali stekleničko, da bo lahko zaspal nazaj. Če je možno, hranjenje zamenjajte z ninico ali belim šumom. Tako vam sredi noči ne bo potrebno vstajati, saj bo ninico našel v posteljici, beli šum pa se lahko avtomatsko prižge, ko dojenček zajokal.

Vsak novopečeni starš se sprašuje, kdaj bo dojenček končno prespal noč. Čeprav so neprespane noči naporne in utrujenost neprijetna, vam lahko zagotovimo, da bo obdobje pomanjkanja spanca minilo prej ali slej. A nikar ne obujate. Opremljeni z znanjem o spanju dojenčkov in z nasveti iz prve roke, ki jih lahko preberete v naši rubriki Od mamice za mamico, boste zagotovo zagotovo korak bližje prespanim nočem!

Za Pikapoloničino rubriko Od mamice za mamico je svojo izkušnjo z dojenčkovim spanjem zapisala mamica Elena.