Ali se še znamo igrati zunaj?

Ali se še znamo igrati zunaj?

Pozabljene otroške igre naših dedkov in babic

»An ban, pet podgan, štiri miši v uh me piši, vija vaja ven.«

 

Otroci v preteklosti so se ogromno preigrali na prostem, v naravi, v soju sonca, vetra, snega in dežja. Pri igri so so bili zelo iznajdljivi in v ta namen tudi izdelali veliko igrač in pripomočkih. Tisti, ki so živeli na vasi, so veliko delali na kmetiji, a so kljub temu vedno našli čas za igro. Igre so prenesli na svoje otroke, a zdaj se zdi, kot da že tonejo v pozabo.

Stare igre moramo ohraniti za bodoče generacije sončkov, ki najlepše sijejo v naravi.

Otroci danes ne poznajo več iger iz starih časov, saj prevlada računalniške tehnologije onemogoča igro s sovrstniki, zlasti na prostem, v naravi. Otroci so vse več na tablicah in mobilnih napravah, vse manj se družijo in igrajo med seboj. Sodobna tehnologija in hiter tempo življenja se zrcali v otroški igri, ki je vedno manj povezana z gibanjem v naravi in druženjem z vrstniki. Vendar računalniške igrice in plastični junaki ne morejo nadomestiti izkušenj pridobljenih z igro na prostem v družbi vrstnikov, sosedov in prijateljev.

Zato obujamo stare igre, ki ne smejo potoniti v pozabo. Ohraniti jih moramo za bodoče generacije sončkov, ki najlepše sijejo v naravi.

Otroške igre

Ristanc

Pripomočki: kreda, kamenček.
Na tla narišemo kvadrate v obliki letala in jih oštevilčimo. Kamenček vržemo v prvi kvadratek in skačemo po oštevilčenih kvadratih po eni v enojnih in dveh nogah v dvojnih kvadratih. V polkrogu se lahko spočijemo in se na enak način vrnemo na izhodišče, vmes pa poberemo svoj kamenček. Tako nadaljujemo po naslednjih številkah. Če kamenčka ne vržemo v pravi kvadrat ali se med skakanjem prevrnemo ali v enojnem kvadratu stopimo na tla tudi z drugo nogo, je na vrsti drug igralec. Zmaga igralec, ki uspešno zaključi celotno pot.

Dan ali noč

Igralce razdelimo v dve skupini, ki se postavita čelno, ena proti drugi okrog 1,5 do 2 metra narazen. 5 do 10 metrov za vsako skupino označimo linijo, za katero so igralci rešeni. Ena skupina se bo imenovala "Dan", druga pa "Noč". Vodja igre naključno kliče "Dan" ali "Noč", igralci te skupine pa morajo ujeti kar čim več igralcev druge, preden se ti rešijo tako, da prekoračijo svojo črto. Podobna igra je sove in vrane. Ko vodja pove trditev, če je ta resnična lovijo sove vrane, sicer nasprotno.

Slepe miši

Izštevanka določi kdo bo slepa miš. Njej se s šalom zavežejo oči, se jo zavrti okoli svoje osi in preostali se takrat razbežijo naokoli. Slepa miš mora ujeti nekoga in tako je igre konec. Bistvo te igre je, da miško lahko cukamo, kličemo, zato se miška obrne proti nam in nas išče. Lahko pa otežimo igro tako, da mora miška ujetnika prepoznati.


Zemljo krast

S palico narišemo krog, in ga enakomerno razdelimo na tolikšno število delov, kot je igralcev. V središče kroga narišemo še manjši krog, ki služi za določanje smeri, v katero pade palica.
Igra poteka tako, da eden izmed igralcev v sredini kroga drži palico navpično navzgor, nato pa jo spusti. Palica posledično pade v eno izmed ozemelj, in igralec, v čigar ozemlje je palica padla, jo more čimprej pohoditi, in zavpiti "stop!". Medtem imajo ostali soigralci čas, da se razbežijo in se čimbolj umaknejo. Ko se zasliši "stop!", se morajo vsi igralci ustaviti. Nato je vrsta na igralcu, ki ima palico. Ta poskuša s kamenčkom ali lahko palico zadeti enega od soigralcev. Če mu to uspe, lahko s palico 'vzame' (nariše) kos ozemlje soigralcu, toda le toliko, kolikor lahko doseže iz svojega ozemlja, brez da bi se pri tem prestopil. Označeno ozemlje je sedaj njegovo. V primeru, da nasprotnika zgreši, je nato on upravičen da krade zemljo tistemu, ki ga ni zadel s palico. Nato se krog igre ponovi, tokrat palico v sredini kroga spusti igralec, ki je izgubil zemljo.

Telefon

Otroci se posedejo v krog, potem prvi otrok drugemu zašepeta v uho svoje telefonsko sporočilo, drugi ga zašepeta spet svojemu sosedu in preko njega tako naprej. Telefonsko sporočilo teče od ust do ušesa in od ust do ušesa. Ko sporočilo prispe do zadnjega otroka, ga ta glasno pove. Razlika med začetnim in končnim sporočilom je navadno tako velika, da primerjava vzbuja veliko veselje.

Gnilo jajce

Otroci se posedejo v krog, eden okoli njih nosi zmečkan papirček, to je jajce. Čim bolj na skrivaj enemu izmed otrok spusti papirček za hrbet, in če ta ne ugotovi predno pride otrok, ki je nosil papirček, en krog, je gnilo jajce, če pa ugotovi, mora teči za njim. On pa se lahko posede tam, kjer je prej sedel ta ki je imel gnilo jajce. Če ga ne ulovi, potem jajce nosi on.

Kdo se boji črnega moža?

Izberemo črnega moža, ki se postavi na eno stran prostora. Ostali otroci pa na drugo.
Črni mož zakliče: »Ali se kdo boji črnega moža?«
Otroci: »Neee!«
»Kaj pa če pride?«
»Pa zbežimo!«
»Kam?!«
»Na drugo stran!« in stečejo proti črnemu možu.
Črni mož jih lovi in kogar se dotakne postane njegov pomočnik. Otroci lahko tečejo le naprej in ne tudi nazaj. Otrok, ki je ujet zadnji, postane v naslednji igri črni mož.

Ali je kaj trden most?

»Ali je kaj trden most?«
»Kot kamen, skala, kost.«
»Ali gre lahko naša vojska skoz'?«
»Če nam zadnjega pustite.«
»Samo, če ga ulovite.« Kaj imaš rajši: zlato ali diamante?

Dva otroka si stopita nasproti in se primeta za roke. Tako naredita »most«. Dogovorita se, kaj bo kateri predstavljaj. Ponavadi otroci izberejo kaj izjemno vrednega ali aktualnega kot je kakšen super junak ali super moč (npr: zlato ali diamante). Ostali otroci ju ne smejo slišati. Postavijo se v kolono in se primejo drug drugega za ramena. Prva v koloni je lokomotiva, ki vodi ostale po prostoru: »Čučuču – uhhhuuuu.« Gre vlak, dokler ne pride do mosta. Ko pridejo do mosta, vsi otroci skupaj vprašajo: »Ali je kaj trden most?« Most odgovori: »Kot kamen, skala, kost.« Otroci vprašajo: »Lahko gre naša vojska skoz'?«. Most odgovori: »Če nam zadnjega pustite.« Otroci: »Če ga le ulovite.«
Most dvigne roke in kolona gre naprej pod rokami. Pri zadnjem otroku pa most spusti roke in ga ujame. Most vpraša ujetega: »Kaj imaš rajši: zlato ali diamante (ali kaj drugega, kar sta si izbrala otroka, ki predstavljata most)?« Ujet otrok se odloči za en predmet in se postavi za tisti del mostu, ki predstavlja ta predmet. To se ponavlja, dokler ne ujameta zadnjega otroka, oziroma lokomotive. Ko ga ujameta, ga rahlo potiskata levo in desno in štejeta dneve v tednu: ponedeljek, torek,… Lokomotiva pri tem poskuša pobegniti. Seveda ji ne uspe! Na koncu tudi lokomotiva izbere med dvema predmetoma in se pridruži ostalim, ki so se zvrstili v koloni na vsaki strani mosta. Trdno se primejo med seboj in začno vleči. Vsak del mosta s svojo ekipo vleče v svojo smer. Kakor, da bi vlekli vrv, le da se oba otroka, ki predstavljata most, držita za roke. Ostali se držijo za pasove. Skupina, ki uspe obstati na nogah, je zmagovalka. Tista, ki pade na tla, seveda izgubi.

RAJALNE IGRE: pojemo, plešemo, kažemo …

Ali se še spomnite svojih najljubših izštevank, pesmic in šaljivih rimarij, ki ste si jih prepevali ob tabornem ognju, na izletih ali na vožnji, ko je bilo potrebno preganjati dolgčas?

 

Bela, bela lilija

Bela, bela lilija,
v krogu pleše deklica,
deklica se okrog vrti,
pa si enga izvoli.
Poskoči enkrat,
poskoči dvakrat,
zapri oči,
pa si en ga izvoli.

Rdeči tulipan

Rdeči, rdeči tulipan,
v krogu pleše deček sam,
deček se okrog vrti,
pa si eno izvoli.
Poskoči enkrat,
poskoči dvakrat,
zapri oči,
pa si eno izvoli.

PRSTNE IGRE

Leti, leti Leti, leti… muha?
Leti, leti… mravlja?

IZŠTEVANKE

En kovač, konja kuje,
kolko žebljev potrebuje,
potrebuje samo tri,
pa povej število tudi ti.

 

Ljudske pesmi, ki jih oživimo s plesom in igro

Barčica po morju plava

Barčica po morju plava,
drevesa se priklanjajo.
O, le naprej, o, le naprej,
dokler je še vetra kej!

Barčica po morju plava,
jadra se razpenjajo.
O, le naprej, o, le naprej,
do brezkončnih krajev mej!

Barčica le bodi zdrava,
ptičke te pozdravljajo:
O, le naprej, o, le naprej,
dokler je še vetra kej!

 

Ali znate zapeti in prikazati besedilo celotne pesmice?

Abraham 'ma sedem sinov

Abraham 'ma sedem sinov,
sedem sinov Abraham,
vsi so jedli vsi so pili,
vsi so delali tako...
vsi tako, vsi tako,
vsi so delali tako...

Niso pili, niso jedli,
niso jedli, niso jedli,
niso pili, niso jedli,
niso delali tako...

 

Kdor je izvoljen za glavnega, otrokom v vsaki ponovitvi pokaže drugo stvar, ki jo potem za njim ponavljajo.

Življenje je praznik!

Čas, ki ga posvetimo igri, je najlepši čas. Otroka sprošča, mu daje občutek zadovoljstva, razvedrila in moči. Preko igre se razvija na različnih področjih, spoznava samega sebe, svoje sposobnosti in gradi medsebojne odnose.

Otroci pri igri zunaj razvijajo domišljijo, komunikacijske sposobnosti in socialne veščine. V njihovi igri je več dogovarjanja, posvetovanja in strpnosti. Postavljajo si skupne cilje, prevzemajo odgovornost za svoja ravnanja, kar vodi k sodelovalnemu učenju. Z igro v naravnem okolju otrokom omogočimo veliko čutnih spodbud in izkušenj, ki so pomembne za celosten razvoj.

Tako kot je dejal Friderich Fröbel: »Igra je najvišja stopnja otrokovega razvoja, je spontan izraz misli in občutkov, je najčistejša stvaritev otrokovega uma.«


Zato obudimo igro: zunaj in skupaj!

Ne smemo dopustiti, da igre naših dedkov in babic potonejo v pozabo, saj predstavljajo pomemben del naše bogate kulturne dediščine. Učijo nas praznovati življenje!