nasvet strokovnjaka
Otroci in uporaba pametnih naprav. Da ali ne?

Pametni telefon, tablica, televizija, računalnik so dandanes prisotni v skorajda vseh družinskih okoljih in dostop do njih imajo tudi otroci.

 

V času epidemije, ko smo bili doma, so bile pametne naprave še mnogo pogosteje v uporabi kot sicer, in to med odraslimi in otroki.

Zdi se, da so otroci po več kot dveh mesecih že močno pogrešali prijatelje oz. prijateljice in igranje z njimi na čisto navaden način: v peskovniku, na travi, igrišču in to z igračami, kot so žoga, kolebnica, lopatka in kanglica, punčka, vozila … ali igračami, ki jih ustvarijo sami iz različnega priložnostnega materiala, npr. hišo iz vej, avtocesto v peskovniku …

 

So se naveličali pametnih naprav?

Odgovor je da, vsaj za nekaj časa. In zakaj? 

Ker otroci, mladostniki in odrasli rabimo socialne stike, rabimo gibanje, rabimo pogovor.

In prav zato se zdi še toliko bolj pomembno, da jih v prihajajočih se poletnih mesecih v čim večji meri umaknemo od otrok in otrokom zagotovimo izzive za spontano ter vsebinsko bogato prosto igro.

In prišli bodo jesenski meseci in ker praviloma nič ni »črno-belo«, se bodo med otroke vrnile tudi pametne naprave. Posebej velja izpostaviti, da so pametne naprave del našega vsakdanjega življenja in da gre tudi v svetu igre in zabave za tehnološki razvoj. Tega ne moremo in verjetno tudi ne želimo spremeniti. Otroci lahko na pametnih napravah igrajo igrice ter rešujejo naloge, ki ne le, da so zanimive in napete, ampak imajo lahko tudi pozitivni vpliv na otrokovo sklepanje, načrtovanje, socialno razumevanje, pozornost, hitrost odzivanja, vztrajnost.

Preko pametnih naprav lahko dobijo tudi različne informacije, pridobijo dodatne in poglobljene podatke o tem ali onem, komunicirajo (seveda na daljavo) z vrstniki.

Nevarnost rabe pametnih naprav pri otrocih je lahko dvojna: na eni strani gre za izbiro vsebin, na drugi strani pa za čas, ki ga otroci preživijo s pametnimi napravami.

Pri vsebinah je treba v čim večji meri izločiti vsebine, ki vključujejo nasilje. Starši morajo sodelovati z otroki tako pri izbiri vsebin kot dogovoru o tem, koliko časa lahko otrok uporablja pametne naprave. Žal se, v primerih, ko starši ne določijo, koliko časa dnevno sme otrok, predšolski in šolski, uporabljati pametne naprave, pogosto zgodi, da otrok opušča vse druge dejavnosti, npr. igro, druženje z vrstniki, gibanje na prostem, učenje, saj je vedno bolj odvisen od pametne naprave, čeravno se tega sam morda niti ne zaveda. Različni strokovnjaki/nje priporočajo, upoštevajoč otrokovo fizično in psihosocialno zdravje, da predšolski in mlajši šolski otroci (do približno desetega leta starosti) uporabljajo pametne naprave največ pol ure, starejši šolski otroci pa največ eno uro dnevno. In to brez izjem.

... predšolski in mlajši šolski otroci (do približno desetega leta starosti) uporabljajo pametne naprave največ pol ure.

Starši gredo lahko otrokom, še posebej predšolskim, naproti pri »odmikanju« od pametnih naprav tudi tako, da se neposredno ali posredno vključujejo v igro otrok, in sicer z idejami, načini igranja, ustvarjanjem »novih« igrač, s skupnim branjem; starejšim otrokom pa tako, da se pogovarjajo, lahko tudi večkrat, o tem , kaj so prednosti in kaj pasti prepogoste rabe pametnih naprav. In ne nazadnje tudi s svojim zgledom.    

Za Pikapolonico:

Prof. dr. Ljubica  Marjanovič Umek, razvojna psihologinja