Kako odpraviti težave s spanjem otrok?

Spanje je zelo pomembno, vpliva na kakovost našega življenja – na naše zdravje, razpoloženje, energijo … Sama sem velika zaspanka in težko normalno funkcioniram, če sem nenaspana. Zato sem si že v nosečnosti želela, da bi moj otrok ponoči spal s čim manj zbujanja, da bom karseda spočita in naspana ter bom lahko kos vsem izzivom novopečene mamice.

Spanje v času nosečnosti

Že v nosečnosti se je moje spanje malenkost spremenilo. V prvem tromesečju sem sicer skozi celoten dan bila izredno utrujena, ves čas bi lahko spala, a mi je to onemogočala in oteževala nosečniška slabost in pogosti nočni obiski stranišča. Spala sem izključno na boku, stroka priporoča predvsem spanje na levem boku, saj se tako izboljša prekrvavitev, otrok pa dobi več kisika in hranilnih snovi. No, tu in tam sem se seveda obrnila tudi na desni bok, saj celo noč res nisem mogla spati obrnjena v eno stran. Izogibala pa sem se spanju na hrbtu, ki je odsvetovano, saj lahko povzroča bolečine v hrbtu, nizek pritisk, slabosti in je lahko nevarno za razvoj ploda.  V drugem tromesečju sem nato spala super, sladko kot polhek. V zadnjem tromesečju pa sem z vedno večjim nosečniškim trebuhom težko našla udobno lego za spanje. Zato sem si priskrbela priročno nosečniško blazino, ki je poskrbela za ustrezno podporo nosečniškega trebuščka pri spanju na boku. Lahko jo namestimo tudi kot oporo hrbtu, da se med spanjem malo naslonimo na njo ali da preprečimo spanje na hrbtu. Blazino pa smo uporabljali tudi pozneje – med dojenjem, naš Lukec je na njej tudi počival čez dan, ko se je že začel sam obračati, pa smo jo uporabljali kot zaščito pred padci.

Nosečnice se morajo res dobro naspati,  da so spočite, zadovoljne in se dobro počutijo, kar pozitivno vpliva na razvoj otroka. Za kvaliteten spanec v nosečnosti pa je pomembno tudi, da gredo nosečnice spat vedno ob enaki uri, se pred spanjem izogibajo fizični aktivnosti, pitju, uporabi elektronskih naprav, si privoščijo lahko večerjo, se v popoldanskih urah izogibajo kofeinu, spijo v udobnih bombažnih oblačilih in v primerno zatemnjenem prostoru, priporočljiv je tudi sproščujoč večerni ritual (npr. branje knjige).

Spanje po porodu

Po rojstvu najinega sončka pa se je moje spanje konkretno spremenilo. Po prihodu iz porodnišnice smo sprva spali vsi skupaj v spalnici na veliki zakonski postelji. Luka je spal v gnezdecu na sredini postelje, saj sem ga želela imeti ves čas ob sebi in sem panično preverjala vsak njegov najmanjši gib. Novopečena mama pač. V gnezdecu se je tako naša mala štručka počutila varno in udobno na ravno prav veliki spalni površini z robovi za varnost. Poleg tega pa se nam je kot zelo uporabna izkazala tudi oporna blazina za spanje dojenčka, da mi ni bilo treba skrbeti, ali se mi bo v spanju prevalil na hrbet ali pozneje na trebuh. To blazino smo namestili kar v samo gnezdece.

Prve noči doma so sicer bile dokaj pestre. Luka se je sprva pogosto zbujal, a smo kmalu ujeli nek ritem, tako da se je potem zbujal nekje na vsaki dve uri. Ni sicer idealno, a sem se kmalu navadila. Ob zbujanju sem ga nahranila, pestovala, mu prigovarjala, včasih tudi kaj zapela ali  predvajala beli šum. Ob tem sem vedno pazila, da sem vse to počela ob rahli svetlobi, da se ni čisto prebudil. Seveda so bile tudi noči, ko ni šlo vse gladko, ko moj sonček ni takoj zaspal nazaj in je vse skupaj trajalo malo dlje, a to vse mine – idealno spanje dojenčka (torej celo noč) je nekaj, kar  se ponavadi ne zgodi kar čez noč.

Sčasoma sva z možem Lukca nato prestavila v svojo posteljico, ki smo jo že pred porodom postavili v spalnici, a je prvih nekaj tednov samevala. Lepo smo jo opremili z obrobo za posteljice, otroško dekico, namestili vrtiljak za nad posteljico in na ograjico obesili nekaj igračk z zvočnimi in svetlobnimi učinki. Čez dan sem ga pogosto položila v posteljico, da je opazoval vse te igračke in poslušal različne melodije. Posteljico za Lukca sem dobila od sorodnice, v kolikor pa bi izbirala ponovno, bi si zagotovo omislila obposteljno posteljico. V nekem trenutku sva namreč z možem prestavila Lukčevo posteljico ob zakonsko posteljo, kar je olajšalo nočno hranjenje in mi ni bilo treba vstajati večkrat na noč. Obposteljna posteljica bi bila bolj priročna, saj ima tudi kolesca za lažje premikanje po prostoru in premično stranico, pa tudi bližje svoji postelji jo lahko namestimo kot navadno posteljico.  Še vedno pa je naš Lukec najraje in najbolje spal ob meni in tako je še danes. Če se je sprva ponoči zbujal na dve uri, je to sčasoma prešlo na tri ure, nato na štiri … sedaj pri treh letih že prespi celo noč z občasnimi izjemami in tako je že od dveh let naprej.

Sedaj, ko je to vse že za nami, se pogosto pošalim, da sem že skorajda diplomirala iz spanja.

In kaj vse po mojih ugotovitvah pomembno vpliva na spanje otroka?

  • ZADOSTNA KOLIČINA SPANJA

Novorojenčki potrebujejo od 15 do 18 ur spanja dnevno v krajših intervalih nekje dve do štiri ure, dojenčki od prvega do osmega meseca  od 14 do 15 ur, od osmega do desetega meseca pa od 12 do 15 ur dnevno. Od desetega meseca do treh let otroci potrebujejo od 12 do 14 ur spanja, med tretjim in šestim letom pa le še od 11 do 13 ur spanja. Mi smo se teh priporočil kar držali, in ko ni šlo vse po načrtih, se je kar poznalo – otrok je bil veliko bolj jokav in nemiren.

Kako pa je s spanjem podnevi? Prve tri mesece se še nekako oblikuje ritem nočnega in dnevnega spanja, od četrtega do osmega meseca imajo navadno dojenčki tri spance podnevi (okrog 9h, 12h in 15h), od osmega meseca naprej pa le še dva spanca podnevi – okrog 9h in 13h. Od desetega meseca do treh let otroci podnevi spijo le enkrat,  ponavadi po kosilu okrog 12h. Med tretjim in šestim letom pa pogosto tudi izpustijo spanje podnevi (včasih le počivajo).

  • DNEVNA RUTINA

Otroci imajo radi rutino – npr. po zajtrku sledi igra, nato sprehod, počitek v vozičku, zatem kosilo, sprehod … Rutino si ustvarite sami, takšno kot vam ustreza. Naš Lukec je veliko bolje spal in na splošno je bil bolj miren, če smo se  držali rutine in je spal približno ob enakih urah, tako je točno vedel, kdaj bo čas za spanje.

  • PRIPRAVA NA SPANJE

In kako se pri nas pripravimo na spanje? Imamo svojo večerno  rutino: umivanje, večerja, nato branje pravljice ob nežni svetlobi in spanje. Nobenih aktivnosti, pri katerih se otrok preveč razživi, le mirne dejavnosti torej. Otroku lahko ponudimo tudi dudico, kar lahko poveže s tem, da je čas za spanje. Spat gremo nekje okrog osmih, zbujamo se med sedmo in osmo uro zjutraj. Kar se tiče dnevnega spanja je rutina dokaj podobna – kosilo, previjanje/kahlica, pripovedovanje pravljice in spanje.

  • PRIMERNA TEMPERATURA IN SVETLOST PROSTORA

Pomembno za spanje je tudi, da imamo v prostoru ustrezno temperaturo – podnevi nekje med 20 in 22 stopinj Celzija, ponoči pa med 18 in 20 stopinj Celzija. Dojenček naj spi v ustrezno zatemnjenem in prezračenem prostoru, ponoči ga po potrebi previjemo ali nahranimo ob rahli svetlobi, da ga ne prebudimo popolnoma.

  • UDOBNO LEŽIŠČE

Ležiče naj bo trdo, z rjuho ustrezne velikosti. Dojenčki še ne potrebujejo vzglavnika, spijo naj pokriti z odejico ali v spalni vreči. Nepotrebne igrače zaradi varnosti odstranimo iz otroške posteljice.

  • PRAVOČASNO V POSTELJO

Otroci veliko bolje spijo, če zaspijo vsak dan ob približno isti uri. Ko otroci zamudijo svoj čas za spanje, namreč postanejo živahni in težje zaspijo, pogosto se potem ponoči zbujajo in se zjutraj zbudijo nenaspani. Po mojih izkušnjah je najprimernejši čas za odhod v posteljo nekje med sedmo in osmo uro zvečer, dojenčki pa včasih zaspijo tudi že okrog šeste ure zvečer.

Sama sem se na začetku kar precej obremenjevala s spanjem otroka, potem pa sem se prepustila toku – pomembno mi je bilo le, da sem otroku na voljo, da se počuti varno in ljubljeno ter da smo vsi spočiti. Pogosto sem, namesto da bi spala, opazovala to majhno prečudovito bitje, kako sladko spi. In ta prizor je  zame neprecenljiv trenutek popolne starševske sreče.

 

Pobrskajte po ponudbi izdelkov za prijeten in miren spalni kotiček.

Maja Krajnc, mamica, učiteljica, lektorica, blogerka, ustvarjalka

Mamica, ki je delila izkušnje:

Maja Krajnc, mamica, učiteljica, lektorica, blogerka, ustvarjalka.
Spletna stran, Izziv – mamin brlog